1. Alekseev, Anatolij A. 1999. Tеkstologija slavjanskoj biblii. Sankt-Peterburg: Dmitrij Bulanin.
2. Alekseev, Anatolij A. 2020. “Biblija Matfeja Desjatogo. Kommentarii”. In Biblija Matfeja Desjatogo 1507 goda iz sobranija Biblioteki Rossijskoj akademii nauk, a cura di Anatolij A. Alekseev, T. 2. Issledovanija i materialy, 71-114. Sankt-Peterburg: Puškinskij Dom.
3. Alekseev, Anatolij A., e Lichačeva Ol’ga. P. 1987. “K tekstologičeskoj istorii drevneslavjanskogo Apokalipsisa. In Materialy i soobščenija po fondam otdela rukopisnoj i redkoj knigi Biblioteki AN SSSR. 1985, 8-22. Moskva-Leningrad: Nauka.
4. Akopyan, Ovanes. 2018. “«Latin Vice» and «Hellenic Charm»: Maximus the Greek and Renaissance Debates on Astrology in sixteenth-century Muscovy”. In Cultural Encounters: Cross-disciplinary Studies from the Late Middle Ages to the Enlightenment, a cura di Désirée Cappa, James E. Christie, Lorenza Gay, Hanna Gentili, Finn Schulze-Feldmann, 59-72. Wilmington, Delaware: Vernon Press.
5. Alpatov, Michail, V. 1964. Pamjatnik drevnerusskoj živopisi konca XV veka. Ikona «Apokalipsis» Uspenskogo sobora Moskovskogo Kremlja. Мoskva: Iskusstvo (versione it. Il maestro del Cremlino, Milano: Edizioni per il Club del Libro, 1963).
6. Bulanin, Dmitrij M. 2024. “Tret’ja kniga Ezdry v religioznoj mysli Moskovskoj Rusi”. Studi Slavistici XXI, 2: 21-36.
7. Catalano, Pierangelo, e Vladimir P. Pašuto, a cura di. 1993. L’idea di Roma a Mosca (XV-XVI sec.). Fonti per la storia del pensiero sociale russo. Roma: Herder.
8. Čičurov, Igor’ S. 1992. “«Choždenie Apostola Andreja» v vizantijskoj i drevenerusskoj literaturnoj tradicii”. In The legacy of saints Cyril and Methodius to Kiev and Moscow. Proceedings of the International congress on the Millennium of the conversion of Rus’ to christianity (Thessaloniki 26-28 november 1988), a cura di Antonios-Emilios N. Tachiaos, 195-213. Thessaloniki: Hellenic Association for Slavic Studies.
9. Činjakova, Galina P. 2017. K voprosu o složenii ikonografii russkogo licevogo Apokalipsisa v XVI v. In Germenevtika drevnerusskoj literatury. Vyp. 16-17, a cura di Michail V. Pervušin, 1032-064 Мoskva: Institut mirovoj literatury im. A.M.Gorkogo RAN.
10. Collis, Robert. 2010. “Maxim the Greek, Astrology and the Great Conjunction of 1524”. The Slavonic and East European review LXXXVIII, 4: 601-23.
11. Daniil, mitropolit Moskovskij, 2020. Sočinenija, a cura di Ljudmila I. Žurova. Moskva: Indrik.
12. De Michelis, Cesare G. 1993. La Valdesia di Novgorod. “Giudaizzanti” e prima riforma. Torino: Claudiana.
13. Emčenko, Elena B. 2010. “Svjaščenstvo i carstvo v XVI v. (Maksim Grek i Stoglavyj Sobor)”. In Voprosy religii i religiovedenija. Vyp. 2: Issledovanija, a cura di Vil’jam V. Šmidt, Igor’ N. Jablokov. Kniga 1(I). Religiovedenie v Rossii v konce XX–načale XXI v., 90-102. Moskva: ID «MediaProm».
14. Ferro, Maria Chiara 2024. “Una prassi liturgica controversa nella Russia del Cinquecento: il «Breve discorso» sull’alleluia di Massimo il Greco”. In Cristiani orientali e Repubblica delle Lettere (XVI-XVIII sec.), a cura di Marcello Garzaniti, Vassa Kontouma, Vasilios Makrides, 383-402. Firenze: Firenze University Press.
15. Garzaniti, Marcello. 2014. Biblejskie citaty v cerkovnoslavjanskoj knižnosti. Moskva: Indrik.
16. Garzaniti, Marcello. 2021. “«Slovo o nestroenijach i bezčinijach» Maksima Greka. K istočnikam Plača Vasilii”. Russkaja literatura 1: 55-70.
17. Garzaniti, Marcello. 2022. “Massimo il Greco e il pensiero politico di Dante nella Russia del Cinquecento”. In Itinerari danteschi nelle culture slave, a cura di Giovanna Siedina, 25-37. Firenze: Firenze University Press.
18. Garzaniti, Marcello. 2023. “Imperium i sacerdotium v Rossii XVI v.: razmyšlenija pskovskogo starca Filofeja i afonskogo monacha Maksima Greka”. Novoe prošloe/The New Past 3: 54-71.
19. Garzaniti, Marcello. 2024a. “La diaspora greca e i suoi sodali fra penisola italiana e gran principato di Mosca nelle relazioni politiche, religiose e culturali da Sofia Paleologa a Massimo il Greco”. In Cristiani orientali e Repubblica delle Lettere (XVI-XVIII sec.) / Chrétiens orientaux et République des Lettres (16e-18e s.) / Östliche Christen und die Gelehrtenrepublik (16.-18. Jh.), a cura di Marcello Garzaniti, Vassa Kontouma, Vasilios Makrides, 9-58. Firenze: Firenze University Press.
20. Garzaniti, Marcello. 2024b. “Obraz ženy Otkrovenija v publicistike pervoj poloviny XVI veka v Rossii”. Scriptorium slavicum 1: 11-22.
21. Grünberg, Karsten. 1996. Die kirchenslavische Überlieferung der Johannes-Apokalypse. Frankfurt M.-Berlin-Bern-New York-Paris-Wien: Lang 1996 (Heidelberger Publikationen zur Slavistik. A: Linguistische Reihe. Bd. 9).
22. Hamm, Josip. 1960. “Apokalipsa bosanskich krstjana”. Slovo 9-10: 43-104.
23. Iosif Volockij. 1896. Prosvetitel’, ili Obličenie eresi židovstvujuščich: tvorenie prepodobnogo otca našego Iosifa, igumena Volockogo. Kazan’: Tipo-litografija Imperatorskogo Universiteta.
24. Jurić-Kappel, Jagoda. 2004. “Hrvatskoglagoljske apokalipse”. In Glagoljica i hrvatski glagolizam. Zbornik radova s međunarodnoga znanstvenog skupa povodom 100.obljetnice staroslavenske akademije i 50. obljetnice staroslavenskog instituta (Zagreb-Krk 2.-6. Listopada 2002), 183-90. Zagreb. Krk: Staroslavenski institut, Krčka biskupija.
25. Kočetkov, Igor’ A. 1985. “K istolkovaniju ikony «Cerkov’ voinstvujuščaja» («Blagoslovenno voinstvo nebesnogo carja»”. Trudy Otdela drevnerusskoj literatury XXXVIII: 185-209.
26. Khunchukashvili, David. 2023. Die Anfänge des letzten Zarentums Politische Eschatologie in der Moskauer Rus’ zwischen Byzanz und dem Heiligen Römischen Reich. Berlin-Boston: De Gruyter.
27. Letopis’ po Voskresenskomu spisku. 2001: “Letopis’ po Voskresenskomu spisku”. In Polnoe sobranie russkich letopisej. Vol. 7. Moskva: “Jazyki russkoj kultury” (II ed.).
28. Lukaševič, Aleksandr A. 2009. “Velikoe čtenie”. In Pravoslavnaja enciklopedija. Vol. 7, 514-15. Moskva: Cerkovno-naučnyj centr «Pravoslavnaja enciklopedija».
29. Maksim Grek, Prepodobnyj. 2008-2014. Sočinenija, a cura di Nina V. Sinicyna. 2 voll. Moskva: Indrik; Rukopisnye pamjatniki Drevnej Rusi.
30. Malinin, Vasilij N. 1901. Starec Eleazarova monastyrja Filofej i ego poslanija: Istoriko-literaturnoe issledovanie. Kiev: Tipografija Kievo-Pečerskoj Uspenskoj Lavry.
31. Miller, David B. 1978. “The Lübeckers Bartholomäus Ghotan and Nicolaus Bülow in Novgorod and Moscow and the problem of Early western influences on Russian culture”. Viator 9: 395-412.
32. Oblak, Vatroslav. 1890. “Die kirchenslavische Übersetzung der Apokalypse”. Archiv für slavische Philologie 13: 321-61.
33. Pliguzov, Andrej I., e Ivan A. Tichonjuk 1988. “Poslanie Dmitrija Trachaniota novgorodskomu archiepiskopu Gennadiju Gonzovu o sedmeričnosti sčislenija let”. In Estestvennonaučnye predstavlenija Drevnej Rusi: sčislenije let, simvolika čisel, “otrečennye knigi”, astrologija, mineralogija, a cura di Rem A. Simonov, 51-75. Moskva: Nauka.
34. Pljuchanova, Marija B. 2013. “Rol’ greko-ital’janskich uniatov v stanovlenii religioznych i političeskich idej na Rusi konca XV–načala XVI v.”. In «Drug – zerkalo dlja druga...»: rossijsko-italjanskije obščestvennye i kulturnye svjazi, X-XX vv., a cura di Irina V. Potkina, 19-45. Moskva: Institut Rossijskoj istorii.
35. Pljuchanova, Marija B. 2014. “«Mnogosložnoje poslanije/svitok» kak laboratorija idej”. Trudy Otdela drevnerusskoj literatury 62: 343 -374.
36. Pljuchanova, Marija B. 2016. «Kipěnie světa»: Russkije Odigitrii v liturgičeskoj poezii i v istorii. Sankt-Peterburg: Puškinskij Dom.
37. Podkovyrova, Vera G. 2016. Licevye apokalipsisy vtoroj poloviny XVII–načala XX veka. Moskva–Sankt-Peterburg: Al’jans-Archeo.
38. Podkovyrova, Vera G. 2017. “Otkrovenie Ioanna Bogoslova v Sbornike Matfeja Desjatogo (BAN, Srezn.II.75)”. In Slavjanskaja Biblija v epochu rannego knigopečatanija: K 510-letiju sozdanija Biblejskogo sbornika Matfeja Desjatogo, a cura di Anatolij. A. Alekseev, 177-201. Sankt-Peterburg: Puškinskij Dom.
39. Rowland, Daniel. 1994. Biblical military imagery in the political culture of early modern Russia. The blessed host of the heavenly tsar, in Medieval Russian culture, a cura di Michael S. Flier, e Daniel Rowland. Vol. 2, 182-212. Berkeley-Los Angeles-London: University of California Press.
40. Schmid, Josef. 1956. Studien zur Geschichte des griechischen Apokalypse-Textes / 1,1 Der Apokalypse-Kommentar des Andreas von Kaisareia. Einleitung, München: K. Zink.
41. Shoemaker Stephen J. 2016. “The Afterlife of the Apocalypse of John in Byzantium”. In The New Testament in Byzantium, a cura di Derek Krueger, e Robert S. Nelson, 301-16. Washington D.C.: Dumbarton Oaks.
42. Sinicyna, Nina V. 1998. Tretij Rim. Istoki i evoljucija russkoj srednevekovoj koncepcii (XV-XVI vv.). Moskva: Indrik.
43. Suslenkov, Vitalij E. 2005. Escatologia e icona: il maestro dell’Apocalisse del Cremlino di Mosca. In Andrej Rublev e l’icona Russa, a cura di Adalberto Mainardi, 141-58. Bose: Qiqajon.
44. Trifonova, Iva K. 2016. “Otkrovenie sv. Ioanna Bogoslova sredi pravoslavnych slavjan i v južnoslavjanskoj pismennosti”. Studia Ceranea: 177-204.
45. Trifonova, Iva K. 2022. Răkopisnata tradicija na Kniga Otkrovenie sred južnite slavjani. Čast I: Srăbskijat prepisot kraja na XIV v. Sofija: Kirilo-Metodievski naučen centăr.
46. Turilov Anatolij A. 2014. “Ivan Černyj”. In Pravoslavnaja Enciklopedija. Vol. 20, 638-39. Moskva: Cerkovno-naučnyj centr «Pravoslavnaja enciklopedija».
47. Velikie Minei Četii. 1883. Velikie Minei Četii, sobr. Vseros. mitr. Makariem. Sentjabr’, dni 25-30, a cura della Commissione archeografica. Sankt-Peterburg: Tip. Imper. Akademii Nauk.
48. Zambelli, Paola. 1982. Fine del mondo o inizio della propaganda, in Scienze, credenze occulte, livelli di cultura, a cura di Gian Carlo Garfagnini, 291-368. Firenze: L. S. Olschki.
49. Žuravel, Ol’ga D. 2023: “Ot Savonaroly do Ivana Filippova: k istorii eschatologičeskogo sjužeta o plače cerkvi”. In Istočnikovedenie literatury i jazyka: Meždunarodnaja naučnaja konferencija, posvjaščennaja pamjati doktora filologičeskich nauk, professora E. I. Děrgačevoj-Skop (Novosibirsk, 18-20 okjabrja 2023 g.): Sbornik materialov, a cura di Valentina A. Melničuk, Inna A. Šilova et alii, 74-5. Novosibirsk, SO RAN.
50. Žurova, Ljudmila I. 2008-2011. Avtorskij tekst Maksima Greka. Rukopisnaja i literaturnaja tradicii. 2 voll. Novosibirsk: Izdatel’stvo SO RAN.

Informazioni sul capitolo

Informazioni bibliografiche